Ponedeljek, 20. November 2017

Fast Font

Spremljanje zakonodaje in strateških dokumentov

Ena izmed pomembnih nalog Otroške opazovalnice je spremljanje izpolnjevanja zakonskih in mednarodnih dokumentov s področja otrokovih pravic, katerih podpisnica je Slovenija.

Temeljni mednarodni dokument s področja otrokovih pravic je Konvencija o otrokovih pravicah, ki so jo do danes ratificirale že vse države, z izjemo Somalije in ZDA. V Sloveniji je Konvencija o otrokovih pravicah stopila v veljavo 25. junija 1991. Z ratifikacijo se države obvezujejo, da bodo ščitile in zagotavljale pravice otrok, ter da bodo njihove politike, ukrepi in programi zasnovani in implementirani na način, da bo pri tem upoštevana korist otroka.

Ker pa sama ratifikacija še ne zagotavlja, da bodo otrokove pravice tudi dejansko spoštovane v praksi, je potrebno vzpostaviti sistem spremljanja in merjenja napredka na področjih, ki jih pokriva Konvencija o otrokovih pravicah. V ta namen smo na našem inštitutu v letu 2009 za pripravo Tretjega poročila RS o sprejetih ukrepih za uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah pripravili kazalce za spremljanje napredka na omenjenem področju. 

Druga dela s tega področja najdete tukaj.

Slovenija je, kot večina članic OZN, tudi podpisnica dokumenta »Svet po meri otrok«, ki je bil sprejet na posebni seji Generalne skupščine OZN maja 2010. Dokument je začrtal svetovne smernice politik za ustvarjanje sveta po meri otrok, v katerem bo vsem otrokom zagotovljen »najboljši možen začetek in vstop v življenje«. Dokument države podpisnice zavezuje k pripravi Nacionalnih akcijskih načrtov, ki morajo vsebovati časovno določene in merljive cilje. Le-ti naj bi bili podlaga za redno spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev ter pripravo poročil o doseženem napredku.

Vlada RS je tako v letu 2006 sprejela Program za otroke in mladino v RS za obdobje 2006-2016 (POM). Vsebinsko so v dokument vključena vsa pomembna področja življenja otrok, še posebej tista, kjer se zaznavajo nerešeni ali novi problemi, s katerimi se otroci in mladi soočajo v sodobni družbi. Za uresničevanje POM naj bi se pripravili dveletni akcijski načrti, v katerih se pristojni organi zavežejo k uresničitvi zastavljenih ciljev v danem časovnem obdobju. V ta namen tudi načrtujejo finančna sredstva za njegovo realizacijo. Koordinator POM je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sami programi in izvedbeni akcijski načrti pa so medresorski dokumenti, saj k uresničevanju posamičnih politik na področju otrok in mladine sočasno prispevajo ukrepi, ki se uresničujejo v okviru različnih ministrstev.

Poleg omenjenih dokumentov je za področje Slovenije zelo pomembna tudi Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji (Resolucija), kjer so opredeljena temeljna načela, cilji in ukrepi, s katerimi želi država vplivati na pogoje za nastanek in varnost družine ter njen razvoj. Prva Resolucija je bila v RS sprejeta leta 1993 in predstavlja pomemben plansko-strateški dokument, ki določa smeri razvoja posameznih delov družinske politike, ki so v pristojnosti različnih ministrstev. Poročila na  to temo najdete tukaj.

Novice

65plus logo spletka

 

bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci