Petek, 22. September 2017

Fast Font

Ostale pomembne teme s področja položaja starejših in dolgotrajne oskrbe

Projekt CO.N.S.E.N.SO

V obdobju od 16. 12. 2015 do 15. 12. 2018 Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) v vlogi projektnega partnerja sodeluje pri evropskem projektu CO.N.S.E.N.SO ("COmmunity Nurse Supporting Elderly iN a changing SOciety"), programa Interreg Alpine Space. Vodilni partner v projektu je Regione Piemonte Direzione Sanità (Italija), kot projektni partnerji pa (poleg IRSSV) sodelujejo še Azienda Sanitaria Locale Torino 1 (Italija), Regione Liguria (Italija), Accademia Nazionale di Medicina (Italija), Département du Var (Francija), Association pour le Développement des Entreprises et des Compétences (Francija), Univerza na Primorskem (Slovenija), Amt der Kärntner Landesregierung (Avstrija) in European Center of Entrepreneurship Competence & Excellence (Avstrija). V projektu sodeluje tudi sedem pridruženih partnerjev, med katerimi je tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. Vrednost projekta v celoti je 2.052.400 EUR, pri čemer Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) sofinancira 1.744.540 EUR.

Ker staranje evropskega prebivalstva predstavlja nove izzive tako na socialnem področju kot tudi v zdravstvu, projekt skuša z upoštevanjem slednjega, oblikovati celovit model oskrbe, ki v središče postavi starejše prebivalce (zlasti tiste, ki živijo v težko dostopnih predelih alpskega prostora) in povezati področji zdravstvene in socialne oskrbe. Model je oblikovan za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo novi demografski trendi in gradi na ključni vlogi patronažne medicinske sestre, ki na podlagi ocene posameznikovih potreb zagotovi in organizira ustrezno zdravstveno in socialno oskrbo. Model se bo izvajal na transnacionalni ravni v izbranih predelih alpskega prostora Italije, Avstrije, Francije in Slovenije ter tako dal medsebojno primerljive učinke, na podlagi katerih bo po izteku projekta mogoče opisan model uporabiti tudi v drugih geografskih območjih.

IRSSV je zadolžen za merjenje učinkov modela na oskrbo starejših prebivalcev alpskega območja, na boljšo dostopnost do storitev oskrbe za starejše prebivalce, kar naj bi slednjim omogočilo, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju ter izboljšalo njihovo zdravje in splošno kakovost življenja.

Več na uradni spletni strani projekta.

ASP Consenso project logo positive CMYK with ERDF 750px

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (European Regional Development Fund) preko programa Interreg Alpine Space.

 

Projekt AHA.SI

V času od 1. marca 2013 do 28. februarja 2016 se izvaja projekt AHA.SI – Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kot partnerji pa smo vključeni Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut Emonicum, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, EuroHealthNet in Inštitut RS za socialno varstvo.

Slovenija sodi med države, kjer beležimo dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal pa temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. S hitro starajočim se prebivalstvom so povezani številni družbeni in politični izzivi, zato je ohranjanje aktivne in zdrave populacije do starosti in v starosti izjemnega pomena za sodobno družbo. Pri tem predstavlja izgradnja celovite socialne politike tako doma kot v okviru Evropske Unije predpogoj za gospodarsko uspešnost družbe in blaginjo njenih prebivalcev.

Kot odziv na omenjeno problematiko Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS pripravlja celovito strategijo za aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (»Strategija«). Njen namen je prispevati k naložbam v zdravje in blagostanje ljudi ter k povečanju let zdravega in neodvisnega življenja, s tem pa tudi starejšim omogočiti daljše udejanjanje svojega potenciala za delo.

Projekt AHA.SI je priprava podlag za vključitev v »Strategijo« na treh vsebinskih področjih (IRSSV je aktivno vključen v tretje vsebinsko področje), in sicer

1. Podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje (vodi IER);
2. Aktivno in zdravo staranje za aktivno in zdravo starost (vodi Emonicum);
3. Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba in nega (vodi SSZS).

Dolgoročen cilj projekta je vsem prebivalcem Slovenije z različnimi ukrepi omogočiti bolj aktivno in zdravo starost, kar bo uresničeno tudi skozi boljše povezovanje zdravstvenega in socialnega sistema ter lokalnih skupnosti.

Gradiva, pripravljena v projektu, so dostopna na: http://www.staranje.si/aha-si/izdelki-projekta-project-outputs.

EK logo

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

 

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami

Leto 2012 je bilo Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (EL 2012). Ključno vlogo pri obeleževanju tega leta je imelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Več na http://www.mddsz.gov.si/si/teme_projekti/el2012/. Na Inštitutu RS za socialno varstvo smo v tem letu po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremljali in ocenili izvajanje EL 2012 (poročilo).

 

Drugi projekti

Sodelovali smo v raziskovalnem delu mednarodnega projekta Housingand Home-care for the Elderly and vulnerable people and Local Partnership Strategies in Central  European Cities (HELPS), ki se ukvarja z bivanjem starejših. Slovenski partner v projektu je Zveza društev upokojencev Slovenije, pridruženi partner pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Več o projektu na http://www.helps-project.eu/.

2.052.400 EUR  / ERDF grant: 1.744.540 EUR.

Novice

Spremljanje izvajanja storitev v VDC in CUDV

V letu 2016 smo na Inštitutu RS za socialno varstvo po naročilu Direktorata za socialne zadeve pri MDDSZ pripravili analizo izvajanja storitev v varstveno delovnih centrih (VDC) in centrih oz. zavodih za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV). Poročilo se nanaša zlasti na izvajanje storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter različnih oblik institucionalnega varstva (24 ur in 16 ur). Namen naloge je bil zbrati podatke na področju omenjenih storitev za odrasle v VDC in CUDV ter na tej podlagi pripraviti analizo stanja za leto 2015. Dolgoročno gledano je bil namen naloge tudi, da na podlagi omenjene analize stanja pripravimo izhodišča za sistematično spremljanje izvajanja storitev v VDC in CUDV v prihodnje. Obravnavamo odraslo populacijo z različnimi motnjami in hendikepi (v pretežni meri so to osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki imajo status po ZDVDTP), ki se vključujejo v storitve VDC in CUDV, ali pa v druge oblike varstva. Podatki o teh osebah se zbirajo po posameznih storitvah, torej parcialno in nepoenoteno. Dolgoročni cilj bi zato vsekakor bil vzpostavitev poenotenega zbiranja, torej informatizacija spremljanja vseh storitev za to populacijo. Izvedena analiza stanja na področju izvajanja storitev za odrasle v VDC in CUDV na nacionalni ravni predstavlja pomemben vir informacij za strokovno javnost, raziskovalce in pripravljalce politike na tem področju, obenem pa z njo zadovoljujemo vedno večje potrebe na nacionalni in mednarodni ravni po raznorodnih in vedno bolj podrobnih statistikah na področju dolgotrajne oskrbe.

V letu 2015 je bilo v VDC/CUDV 3.748 odraslih uporabnikov. Med njimi je bilo več moških kot žensk. Povprečna starost je bila dobrih 41 let. Največ uporabnikov (3.229 oz. 86,1 %) je bilo vključenih (vsaj) v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji (bodisi so prejemali zgolj to storitev ali pa v kombinaciji s katero drugo). V 16-urno institucionalno varstvo je bilo vključenih 981 oseb, kar je slaba četrtina uporabnikov VDC in CUDV, 496 uporabnikov je prejemalo storitve 24-urnega institucionalnega varstva. Od skupno 3.748 uporabnikov, jih je 2.762 (oz. 73,7 %) prejemalo eno storitev, 986 (oz. 26,3 %) pa dve storitvi. 92,2 % uporabnikov VDC/CUDV je imelo motnjo v duševnem razvoju, med njimi največ zmerno motnjo. V letu 2015 je bilo v VDC in CUDV 2.010 zaposlenih. V čakalni vrsti za storitve institucionalnega varstva sta bili na dan 31. 5. 2016 402 različni osebi.

Več informacij najdete v poročilu.

<<klikni na sliko za povečavo>>

 

 

 

Deli

Mednarodna delavnica o ocenjevanju potreb, načrtovanju storitev in določanju upravičenosti v dolgotrajni oskrbi

Na inštitutu RS za socialno varstvo v luči prihajajočih sprememb na področju dolgotrajne oskrbe pripravljamo aktivnosti, ki bodo služile kot podlage pilotskemu izvajanju novega sistema, ki je predvideno za leti 2017 in 2018. V tem oziru člani delovne skupine, ki jo na inštitutu vodi Lea Lebar, vključeni pa so tudi Polona Dremelj, Vito Flaker, Katarina Galof, Andreja Krajnc, Jana Mali, Marija Milavec Kapun, Andreja Peternelj, Carmen Rajer, Nino Rode, Simona Smolej Jež in Monika Zadnikar, pripravljamo novo orodje za ocenjevanje potreb in načrtovanje storitev za uporabnike. Delovna skupina se enkrat tedensko sestaja od začetka septembra in je do sedaj že pripravila pregled obstoječih orodij za ocenjevanje potreb v slovenskem prostoru ter pregledala tudi obetajoče tuje prakse ocenjevanja. 

Rezultate trenutnega dela smo v torek, 25. oktobra, predstavili tudi širši javnosti, na delavnici v prostorih Centra kulinarike in turizma KULT316, na katero smo povabili tudi zunanje strokovnjake, Ricarda Rodriguesa in Kaia Leichesenringa iz Evropskega centra za politike in raziskovanje na področju socialnega varstva ter neodvisno strokovnjakinjo iz Nemčije Moniko Gabanyi. Delavnice se je udeležilo 52 vabljenih gostov.

 

Program in predstavitve si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Program delavnice

 

Predstavitve:

P1 - Ricardo Rodrigues - Assessing Needs in LTC

P2 - Kai Leichsenring - The needs assessment for long-term care in the Autonomous Province Bolzano-Alto Adige (Italy) 

P3 - Monika Gabany - Long Term Care Assessment in Germany

P4 - Vito Flaker - Entitlement and process – how to reach universality, empowerment and person centred provision

P5 - Lea Lebar - New needs assessment tool in Slovenia

P6 - Marija Milavec Kapun - Some cues for the workshop

P7 - SKLEPI DELAVNIC

 

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

IRSSV logo EU logo EK logoLogo EKP socialni sklad SLO slogan

Deli

Priprava izhodišč za spremljanje podatkov varstveno delovnih centrov

Pripravili smo analizo z naslovom Priprava izhodišč za spremljanje podatkov varstveno delovnih centrov, ki obsega sočasen pregled obstoječih podatkovnih zbirk s področja delovanja varstveno delovnih centrov ter nacionalnih in mednarodnih potreb po tovrstnih podatkih.

Na podlagi pregleda ugotavljamo, da je to področje podatkovno neurejeno in izrazito podhranjeno. Predlagamo vzpostavitev sistematičnega spremljanja, pri tem pa se zavzemamo za individualizirano beleženje podatkov, ki bo omogočilo dobro podatkovno oporo za pripravo celovite analize stanja na področju delovanja varstveno delovnih centrov.

VDC vsebine spremljanja

Analiza organiziranosti in izvajanja oskrbe na področju oskrbovanih stanovanj

Pripravili smo Analizo organiziranosti in izvajanja oskrbe na področju oskrbovanih stanovanj. Analiza predstavlja prvi širši pregled mreže oskrbovanih stanovanj na območju celotne Slovenije in zagotavlja verodostojno podatkovno oporo za usmerjanje in oblikovanje socialne in stanovanjske politike. Z analizo ugotavljamo, da je ob koncu leta 2015 v Sloveniji približno 1.000 oskrbovanih stanovanj in da v njih prebiva okrog 700 oseb, med katerimi so večinoma ženske v starosti 65 let in več. Kapacitete so na večini lokacij popolnoma zasedene, obstajajo pa tudi lokacije, kjer so skoraj vsa mesta še prosta. Pri zagotavljanju oskrbe v oskrbovanih stanovanjih so se oblikovale različne in neusklajene prakse, kar se odraža predvsem pri vlogi oskrbnika, zagotavljanju varovanja na daljavo ter izrazito heterogenih cenah najema in oskrbe. Glede na pomanjkljivo in nejasno veljavno pravno-formalno ureditev in glede na nejasno vizijo oskrbovanih stanovanj, odločevalcem o politikah priporočimo, da aktivno pristopijo k ureditvi področja.

zemljevid pregled OS

Poleg poročila smo pripravili tudi bralcu prijazno interaktivno različico.

 

Deli

Potencial nevladnih organizacij v okviru deinstitucionalizacije skrbi za starejše

V sodelovanju z Vključen.si smo pripravili krajšo študijo o potencialu nevladnih organizacij v okviru deinstitucionalizacije skrbi za starejše. Glede na dobljene rezultate ankete med zasebnimi organizacijami ugotavljamo, da te predstavljajo pomemben steber izvajanja storitev in programov za starejše na domu oziroma v skupnosti, zlasti pri izvajanju:

  • pomoči pri opravljanju podpornih dnevnih opravil (angl. IADL),
  • pomoči pri ohranjanju in krepitvi socialnih stikov,
  • vsebin aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja ter povezovanja in
  • (tehnične in strokovne) podpore neformalnim oskrbovalcem ter društvom.

Njihov interes oziroma potencial pa se kaže zlasti v širjenju obstoječih programov in razvoju novih storitev in programov glede na zaznane potrebe starejših. Več v poročilu.

Deli

65plus logo spletka

 

bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci