Petek, 22. September 2017

Fast Font

Pomoč na domu, socialna oskrba na domu

Analiza izvajanja storitve pomoč na domu

Pomoč družini na domu, ki je v Zakonu o socialnem varstvu opredeljena kot ena izmed socialnovarstvenih storitev, obsega socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč. Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami. Gre za socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko le ta lahko nadomesti institucionalno varstvo in obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Več o storitvi

Ker je socialna oskrba na domu temeljna socialnovarstvena storitev, ki se zagotavlja na domu posameznika, smo na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo v letu 2008 v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričeli s sistematičnim spremljanjem te storitve po vseh slovenskih občinah. Občine so namreč tiste, ki so dolžne organizirati in zagotoviti socialno oskrbo na domu svojim občanom.

Na Inštitutu RS za socialno varstvo vsako leto pripravimo analizo izvajanja socialne oskrbe na domu v okviru javne mreže (letne analize), nekatere informacije o socialni oskrbi na domu v okviru javne mreže pa predstavljamo še v obliki zemljevida vseh slovenskih občin, kjer za vsako občino navedemo kontaktne podatke izvajalca socialne oskrbe na domu, ki mu je občina podelila koncesijo oziroma je z njim sklenila pogodbo, ter ceno storitve za uporabnika na uro.

 

Pregled izvajanja socialne oskrbe na domu po evropskih državah s poudarkom na ocenjevanju potreb uporabnikov

V poročilu, ki smo ga pripravili v letu 2014, predstavljamo sintetičen pregled izvajanja socialne oskrbe na domu po evropskih državah s poudarkom na ocenjevanju potreb uporabnikov na individualni ravni (angl. needs assessment), kjer najprej na sistematičen in analitičen način predstavimo razvoj in organiziranost socialne oskrbe na domu po evropskih državah in ga primerjamo s slovenskim. Pri tem večinoma sledimo primerjalni analizi oskrbe na domu (Genet idr. 2012a) Nizozemskega inštituta za zdravstvene in socialne študije NIVEL. Gre za prvo sistematično analizo izvajanja oskrbe na domu v Evropi, saj po študiji o organizaciji in financiranju oskrbe na domu iz leta 1996 (Hutten in Kerkstra 1996) ni bila objavljena nobena tovrstna publikacija več. Kjer je bilo možno, smo v pričujočem besedilu poskušali upoštevati najnovejše trende, pri tem pa smo se oprli predvsem na ugotovitve Evropske komisije in na zadnje izčrpno poročilo s področja dolgotrajne oskrbe Adequate social protection against long-term care needs in an ageing society (2014). Preučili smo tudi nekatera druga relevantna besedila (Leichsenring idr. 2013a; Mor idr. 2014; Rodrigues idr. 2014).

V poročilu se torej osredotočamo na socialno oskrbo na domu (ali pomoč na domu), poseben poudarek pri mednarodnem pregledu pa namenimo identificiranju obstoječih modelov ocenjevanja potreb (oz. samooskrbe) uporabnikov socialne oskrbe na domu. V drugem delu poročila se osredinimo na situacijo v Sloveniji z vidika ocenjevanja potreb uporabnikov socialne oskrbe na domu. Pregledali smo, katere instrumente za ocenjevanje potreb in načrtovanje storitve pri svojem delu uporabljajo izvajalci socialne oskrbe na domu, ter jih ovrednotili. Izvedli smo sekundarno analizo, kjer smo z upoštevanjem pristopa od spodaj navzgor (angl. bottom-up) analizirali orodja izvajalcev. Izhajajoč iz obstoječih praks, predlagamo uporabo enotnega oz. standardiziranega instrumenta za vse izvajalce socialne oskrbe na domu, zato lahko naš predlog služi kot osnova za oblikovanje novega in poenotenega instrumenta za ocenjevanje potreb uporabnika na individualni ravni.

Novice

Socialna oskrba na domu – v in izven mreže javne službe

Skupnost socialnih zavodov je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inštitutom RS za socialno varstvo v juniju 2013 organizirala strokovno srečanje za izvajalce pomoči na domu in socialnega servisa. Na srečanju smo sodelovali s prispevkom Socialna oskrba na domu – v in izven mreže javne službe, v okviru katerega smo predstavili analizo stanja v letu 2012.

Več na: Socialna oskrba na domu (1.26 MB)

pnd

 

Deli

Izvajanje pomoči na domu v letu 2012

Objavljamo najnovejše podatke o izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč na domu za leto 2012. V poročilu v začetku predstavimo storitev pomoč na domu kot socialnovarstveno storitev, uvodnemu poglavju pa sledita metodologija zbiranja podatkov in analiza pridobljenih podatkov.

 

Glavne ugotovitve analize za leto 2012:

  • storitev se je v okviru javne mreže izvajala v 203 slovenskih občinah;
  • pet občin storitev pomoči na domu izvaja za uporabnike brezplačno, saj celotne stroške izvajanja storitve krijejo iz občinskih sredstev;
  • število uporabnikov je v letu prvič po trendu rasti v letih 2006-2011 nekoliko upadlo - konec leta 2012 je bilo v Sloveniji 6.583 uporabnikov pomoči na domu;
  • povprečna cena storitve na uro za uporabnika je v letih 2006-2012 postopoma naraščala; v letu 2012 je znašala 5,27 evra, kar je 15 centov več, kot v istem obdobju v letu 2011;
  • celotni stroški storitve so v povprečju znašali 17,57 evra, kar je 27 centov več kot leto prej;
  • na področje izvajanja pomoči na domu vstopa čedalje večje število domov za starejše in zasebnikov s koncesijo občine.


Več informacij je dostopnih v poročilu o izvajanju pomoči na domu. Obveščamo vas tudi, da smo posodobili spletno stran z zemljevidom izvajalcev pomoči na domu in ceno storitve po slovenskih občinah.

 

Deli

65plus logo spletka

 

bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci