Analiza izvajanja socialnovarstvenih programov 2024

Objavili smo zadnjo analizo spremljanja socialnovarstvenih programov, za leto 2024.

Analiza vključuje spremljanje socialnovarstvenih programov in projekta, namenjenega oskrbi žrtev trgovine z ljudmi. Ažurno spremljanje programov je pomembno z vidika preverjanja doseganja ciljev, zastavljenih v resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva. Zbrani podatki o programih predstavljajo tudi pomemben podatkovni vir za izvedbo drugih nalog IRSSV ter različnih poročil in publikacij drugih organizacij.

V letu 2024 MDDSZ sofinanciralo 187 socialnovarstvenih programov in en projekt (namenjen oskrbi žrtev trgovine z ljudmi), v katere se je skupaj vključilo približno 186.000 uporabnikov, poleg tega je bilo opravljenih preko 50.000 pogovorov preko telefona oz. telefonskega svetovanja, svetovanja preko e-pošte, video klica ipd..

Na povezavi je zemljevid lokacij izvajanja programov po področjih.

Vsem izvajalcem se še enkrat najlepše zahvaljujemo za sodelovanje!

Analiza izvajanja pomoči na domu 2024

Objavili smo zadnjo, 18. analizo izvajanja socialnovarstvene storitve pomoč na domu, za leto 2024.

Ugotavljamo, da je bila ob koncu leta 2024 storitev pravno-formalno zagotovljena v vseh 212 slovenskih občinah, izvajalo pa jo je 76 različnih izvajalcev. V storitev pomoči na domu je bilo na dan 31. 12. 2024 vključenih 9.121 uporabnikov, v celem letu pa je bilo vodenih 13.636 uporabnikov. Uporabnik je za storitev v povprečju plačal 6,92 EUR/uro (nekoliko več kot leto prej). Strokovno pripravo, vodenje in koordiniranje je izvajalo 112 oseb, neposredno socialno oskrbo pa 1.186.

Ugotavljamo, da določen delež potreb po storitvi ostaja nezadovoljen ter da je bilo ob koncu leta 2024 na čakalnem seznamu najmanj 1.441 oseb. Po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva (ReNPSV 2022-2030) je cilj do leta 2030 v storitev vključiti 3,0 % prebivalcev, starih 65 let ali več. Z analizo pokažemo tudi na počasen trend zasledovanja strateško zastavljenega cilja, saj pomoč na domu prejema 1,8 % oseb, starih 65 let in več (pod prvim kriterijem upravičenosti).

Preglejte še kontaktne podatke na seznamu in zemljevidu PND. V primeru novih podatkov glede cene, kontaktov izvajalca oz. druge komentarje nam spremembe sporočite na: pnd.irssv@siol.net 

Vsem občinam in izvajalcem se še enkrat najlepše zahvaljujemo za sodelovanje!

Posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin z namenom večje učinkovitosti, dostopnosti in kvalitete storitev za vključenost ciljnih skupin

V letu 2025 se je v Sloveniji začel izvajati projekt »Posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin z namenom večje učinkovitosti, dostopnosti in kvalitete storitev za vključenost ciljnih skupin«. Namen projektnih aktivnosti je izboljšanje učinkovitosti sistema socialnega varstva s krepitvijo kadra in izboljšanjem kakovosti storitev, še posebej za socialno vključevanje najbolj ranljivih ljudi.

Več na: https://irssv.si/projekti/posodobitev-sistema-socialnega-varstva-ter-varstva-otrok-in-druzin

SPLETNI SEMINAR: Podpora skupnostnih timov na področju duševnega zdravja za ljudi z oviranostjo v stiku s pravosodnim sistemom, 23. oktober 2025

Logotip: evropska sredstva.si. Na desni sta logotipa "I Feel S-love-enia" in "Sofinancira Evropska unija".

Kot del projekta »Center za usmerjanje deinstitucionalizacije« na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo organiziramo serijo spletnih seminarjev, namenjenih širjenju znanja in predstavitvi dobrih praks iz tujine. Letos bomo gostili še dva spletna seminarja.

Datum: 23. oktober 2025
Čas: 13:00 – 14:00 (CET)
Kje: Zoom
Predavatelj: Chris Stirling
Jezik: angleščina s tolmačenjem v slovenščino
Predavanje se snema in bo v angleškem jeziku naloženo na naš Youtube kanal www.youtube.com/@DISLOVENIA

Vljudno vas vabimo na spletni seminar, na katerem bo predavatelj Chris Stirling iz Crisis Prevention Institute predstavil izkušnje skupnostnih timov na področju duševnega zdravja, ki delajo z ljudmi s psihosocialnimi in/ali intelektualnimi oviranostmi, ki jih obravnava tudi pravosodni sistem.

Chris Stirling je vodilni strokovnjak na področju zmanjševanja uporabe prisilnih ukrepov. Kot ustanovni član in nekdanji namestnik predsednika mreže Restraint Reduction Network (RRN) je imel ključno vlogo pri razvoju nacionalnih in mednarodnih pobud za zmanjšanje prisilnih ukrepov v zdravstvu in socialnem varstvu. Svojo kariero je začel kot medicinski tehnik, kasneje pa je pridobil bogate izkušnje pri delu na področju duševnega zdravja v skupnosti in pri vodenju storitev za ljudi s psihosocialnimi in intelektualnimi oviranostmi ter demenco.

Kaj lahko pričakujete?
– Pogled v prakse duševnega zdravja v skupnosti
– Izkušnje na stičišču duševnega zdravja in pravosodja
– Primeri iz prakse

Ta spletni seminar je odlična priložnost za vse, ki delajo z ljudmi s psihosocialnimi in/ali intelektualnimi oviranostmi, ki jih obravnava tudi pravosodni sistem.

Prijavite se preko povezave https://irssv.1ka.si/webinaroktober pred dogodkom boste prejeli povezavo za spletni seminar.

Veselimo se vaše prijave!

Po konferenci Dolgotrajna oskrba: priložnosti, izzivi in dobre prakse

Sodelavke in sodelavci Inštituta RS za socialno varstvo smo v okviru projekta Kakovostna dolgotrajna oskrba (KDO) 23. septembra v prostorih Inštituta informacijskih znanosti – IZUM v Mariboru organizirale celodnevno konferenco Dolgotrajna oskrba: priložnosti, izzivi in dobre prakse, s čimer smo želeli zainteresirano (strokovni) javnost seznaniti z vidiki dolgotrajne oskrbe, ki segajo onkraj zakona o dolgotrajni oskrbi. Na treh panelih in dveh predavanjih so tako govorke in govorci z različnih sektorjev, poklicev in raziskovalnih področij zapopadli kompleksno temo, ki je v luči sprejetja omenjenega zakona v zadnjem obdobju deležna posebne pozornosti.

Konferenco sta otvorili direktorica inštituta mag. Barbara Kobal Tomc in generalna direktorica na Ministrstvu za solidarno prihodnost mag. Mateja Nagode, povezovala jo je dr. Živa Humer.

V prvem panelu je sekretarka na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Mojca Frelih poudarek dala že doseženim mejnikom, kot je zaposlitev 108 novih svetovalk za dolgotrajno oskrbo za področje dolgotrajne oskrbe (DO), ki v dobršni meri na terenu že izvajajo ocene upravičenosti, ter registru izvajalcev DO, v katerega je vpisanih več kot polovica občin. Župan Hrastnika Marko Funkl in županja Domžal mag. Renata Kosec sta kot predstavnika lokalnih skupnosti predstavila obstoječe primere dobrih praks, ki so na ravni občin že izvedljivi in močno pripomorejo k dobrobiti starejših občank in občanov. Funkl je še opomnil, da na uspešno izvajanje mnogih vidikov dolgotrajne oskrbe močno vpliva tudi uspešnost komunikacije s končnimi uporabniki in uporabnicami, njihovimi prijateljicami in prijatelji ter z družinskimi člani in članicami, pa tudi z zaposlenimi v različnih sektorjih. Na slednje je na podlagi izkušenj opozorila Carmen Rajer, vodja vstopne točke na CSD Posavje, kjer so za boljše informiranje letos začeli z izvajanjem projekta KALMA, ki bo omočil razbremenitev vstopnih točk z usposobljenimi informatorji za svetovanje o možnostih in pravicah dolgotrajne oskrbe. Direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Liljana Batič Dernovšek je na panelu ponudila nekaj možnih ukrepov, ki naslavljajo manko kadra na področju socialne oskrbe. V njihovem zavodu za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenim nudijo brezplačne podporne storitve, kot sta fizioterapija in psihoterapija, koristijo lahko ugodnejše počitniške kapacitete, cenejše karte za bazen in druge aktivnosti v Ljubljani. Sodelavka inštituta dr. Andreja Črnak Meglič se je osredotočila na načeli univerzalnosti in solidarnosti, na katerih temelji zakon o dolgotrajni oskrbi ter nujnost povezovanja izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki nudijo storitve, z drugimi akterji na področju dolgotrajne oskrbe, kot so različne nevladne in prostovoljske organizacije, kar se odraža tudi v osebnih načrtih uporabnic_kov.

Prvo predavanje je izvedla dr. Jana Javornik, ki je orisala trende staranja in prestavila inovativne oblike skrbi za starejše, ki bi jih lahko vpeljevali tudi v slovenski prostor in sistem dolgotrajne oskrbe. Osredotočila se je na starizem, ki močno zaznamuje življenja starih ljudi in preprečuje družbo skrbi, ki si jo sama želi. V razmislek o možni kreativnosti pri skrbi za starejše je udeleženkam_cem predstavila starim prijazno angleško mesto Sheffield, v katerem že 10 let z raznovrstnimi intervencijami delujejo na preprečevanju socialne izolacije starejših, ki nastane tudi zaradi nedostopnosti storitev in zasnove mest, ki so neprilagojena potrebam starih ljudi in ljudi z oviranostmi.

V drugem predavanju je dr. Selma Kadi predstavila nekatere sisteme dolgotrajne oskrbe v Evropi in izsledke raziskav s področja dolgotrajne oskrbe. Na Danskem vsem osebam, starejšim 75 let, pripadata dva letna preventivna obiska za ocenjevanje potreb, na Nizozemskem, tako kot to v Sloveniji uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi, ocena stanja temelji na dialogu z uporabnikom_co, v Franciji pa z raznolikimi ukrepi krepijo kader v dolgotrajni oskrbi, med drugim z identifikacijo nekvalificiranega kadra in razvojem ciljno usmerjenih izobraževanj. V zaključnem delu se je opredelila do treh pomembnih elementov dolgotrajne oskrbe: 1) povezovanja formalne in neformalne oskrbe, 2) premišljenega vpeljevanja digitalizacije in 3) razvoja pristopov za delo s starejšimi migranti_kami in drugimi osebami, ki imajo zaradi osebnih okoliščin otežen dostop do oskrbe.

V zaključnem, drugem panelu konference, je mag. Mateja Nagode, generalna direktorica na Ministrstvu za solidarno prihodnost, prvo poročanje o finančni vzdržnosti sistema napovedala za leto 2027 ter dodala, da bo pomemben faktor vzpostavljanja in delovanja DO tudi digitalizacija in delujoč informacijski sistem. Predsednica Ženskega Lobija Slovenije Sonja Lokar in direktorica na Inštitutu Antona Trstenjaka Ana Ramovš sta se v svojih prispevkih posvetili institutu oskrbovalke_ca družinskega člana_ice (ODČ) in neformalnim oskrbovalkam_cem. Slednje in slednji še vedno opravljajo večino oskrbe in potrebujejo raznolike oblike podpore, ki jo nudijo na inštitutu, medtem ko lahko institut ODČ proizvede nove skupine starejših brezposelnih, ki se po smrti svojke ali svojca, za katerega so skrbeli, zaradi starosti ne morejo vrniti na trg dela. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan pa je pozdravila možnost, da so oskrbovalke_ci družinske_ga člana_ice tudi upokojenci in upokojenke. Sindikalistka Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije, se je osredotočila na aktualne probleme, ki bi jih lahko še naslovili v okviru izboljševanja storitev dolgotrajne oskrbe, kot so ukrepi za ureditev (širšega) bivalnega okolja, med najpomembnejšimi je izpostavila gradnjo dvigal v večstanovanjskih stavbah.

Konferenco sta sklenili sodelavki in sodelavec inštituta, dr. Andreja Rafaelič s kratko predstavitvijo dela v okviru projekta Center za usmerjanje dezinstitucionalizacije (CUDI), dr. Nejc Berzelak, ki vodi projekt za digitalizacijo in analitiko na področju dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva (DIGIDO) ter dr. Lea Lebar, vodja skupine za dolgotrajno oskrbo, ki je udeleženkam in udeležencem predstavila cilje projekta Kakovostna dolgotrajna oskrba (KDO).

Konferenca je del investicije “Model presoje kakovosti in kompetence zaposlenih v dolgotrajni oskrbi – Kakovostna dolgotrajna oskrba”, ki jo sofinancirata Evropska unija iz Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in Republika Slovenija.

JAVNO POVABILO K SODELOVANJU ZA IZVEDENCE V POSTOPKIH ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OSEBNE ASISTENCE

Pridružite se naši ekipi izvedencev za osebno asistenco!

Vas zanima dinamično delo, delo z ljudmi? Želite prispevati k izboljšanju možnosti za neodvisno življenje oseb z invalidnostmi? Inštitut RS za socialno varstvo vabi izkušene strokovnjake, da se pridružijo kot izvedenci v postopkih za uveljavljanje pravic do osebne asistence.

 Kaj ponujamo?

  • Družbeno odgovorno delo: Kot član komisije boste podajali strokovna mnenja o upravičenosti, obsegu in vrsti storitev osebne asistence, ki posameznikom omogočajo večjo neodvisnost.
  • Priložnost za strokovno rast: Usposobili se boste za uporabo standardiziranega ocenjevalnega orodja ZOjA.
  • Blizu vašega doma: Delo poteka v skladu z Zakonom o osebni asistenci, v regijah blizu vašega stalnega prebivališča.
  • Dolgoročno sodelovanje: Imenovanje za 4 leta z možnostjo podaljšanja v primeru sodelovanja kot zunanji izvedenec.
  • Fleksibilnost: Pogodbeno delo.

Koga iščemo?

Izvedenec mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • Izobrazba: Specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja).
  • Izkušnje: Najmanj 4 leta strokovnega in praktičnega znanja na področju invalidskega, socialnega ali zdravstvenega varstva.
  • Usposobljenost: Usposabljanje za uporabo ocenjevalnega orodja zagotovi Inštitut

Izločitveni pogoji: Ne morete biti imenovani, če:

  • Ste zaposleni ali na drugi pravni podlagi izvajate storitve pri izvajalcu osebne asistence.
  • Ste član organov ali vodstva izvajalca osebne asistence.

Celotno javno povabilo:

Javno povabilo k sodelovanju za izvedence v postopkih za uveljavljanje pravice do osebne asistence
Obrazec »Prijava na javno povabilo k sodelovanju za izvedence v postopkih za uveljavljanje pravice do osebne asistence«
Izjava o izpolnjevanju pogojev za imenovanje izvedenca v postopkih za uveljavljanje pravice do osebne asistence.

Prijava na javno povabilo mora biti oddana na obrazcu »Prijava na javno povabilo k sodelovanju za izvedence v postopkih za uveljavljanje pravice do osebne asistence«, ki je del tega javnega povabila in mora vsebovati vse podatke ter obvezne priloge, določene v javnem povabilu.

K prijavi so obvezne naslednje priloge:

  • fotokopija dokazila o zahtevani izobrazbi,
  • dokazilo o izpolnjevanju pogoja štirih let strokovnega in praktičnega znanja s področja invalidskega, socialnega ali zdravstvenega varstva,
  • izjava o izpolnjevanju pogojev za imenovanje izvedenca v postopkih za uveljavljanje pravice do osebne asistence.

Kandidati prijavo s prilogami oziroma dokazili posredujejo po elektronski pošti: kadri.irssv@siol.net, najkasneje do 31. 12. 2025.

Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 14 dneh po prijavi.

Oddaja prijave pomeni, da se kandidat strinja s pogoji tega javnega povabila.

Pridružite se nam in skupaj ustvarjajmo priložnosti za bolj vključujočo družbo. 

KONFERENCA Dolgotrajna oskrba: priložnosti, izzivi in dobre prakse; 23.9.2025

Logotip: evropska sredstva.si. Na desni sta logotipa "I Feel S-love-enia" in "Sofinancira Evropska unija".

Naslov konference: Dolgotrajna oskrba: priložnosti, izzivi in dobre prakse

Datum in kraj: 23. september 2025, Prešernova ulica 17 (IZUM), 2000 Maribor, Slovenija

Konferenca Dolgotrajna oskrba: priložnosti, izzivi in dobre prakse bo 23. septembra 2025 v Mariboru odprla prostor za strokovni dialog, izmenjavo dobrih praks in razpravo o prihodnosti oskrbe v luči evropskih usmeritev in družbenih sprememb. Dogodek je namenjen vsem, ki soustvarjajo kakovostno, pravično in trajnostno dolgotrajno oskrbo v Sloveniji.



PROGRAM

08.30 – 09.00 Registracija z osvežitvijo

09.00 – 09.30 Uvodni pozdrav in nagovori

  • mag. Mateja Nagode, generalna direktorica Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo, Ministrstvo za solidarno prihodnost
  • mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo

09.30 – 11.00 Panel 1: Vzpostavljanje dolgotrajne oskrbe in primeri dobrih praks

  • dr. Mojca Frelih, sekretarka, Ministrstvo za solidarno prihodnost
  • mag. Renata Kosec, županja, Občina Domžale
  • Marko Funkl, župan, Občina Hrastnik
  • Carmen Rajer, vodja vstopne točke CSD Posavje
  • Liljana Batič Dernovšek, direktorica, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana
  • dr. Andreja Črnak Meglič, raziskovalka, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo

11.00 – 11.20 Odmor

11.20 – 11.50 Osrednje predavanje I

  • dr. Jana Javornik, Univerza v Leedsu, Inštitut za novejšo zgodovino: V kakšni družbi bi želeli živeti in umreti: Stari-zem in staranje kot priložnost za vzpostavljanje pravičnejših sistemov

11.50 – 12.05 Razprava

12.05 – 12.35 Osrednje predavanje II (v angleščini)

  • dr. Selma Kadi, The European Centre for Social Welfare Policy and Research, Dunaj: Tracing progress in the development of LTC: where we’re at and some suggestions for where to go next

12.35 – 12.50 Razprava

12.50 – 14.00 Kosilo

14.00 – 15.30 Panel 2: Razvoj, priložnosti in vizija dolgotrajne oskrbe

  • dr. Jana Mali, profesorica in prodekanja, Fakulteta za socialno delo
  • mag. Mateja Nagode, generalna direktorica, Ministrstvo za solidarno prihodnost
  • Sonja Lokar, predsednica, Ženski lobi Slovenije
  • Francka Ćetković, predsednica, Sindikat upokojencev Slovenije
  • Ana Ramovš, dr. med., direktorica, Inštitut Antona Trstenjaka
  • Zdenka Jan, predsednica, Zveza društev upokojencev Slovenije

15.30 – 15.55 Panel 3: Socialno varstvo po meri človeka: Dezinstitucionalizacija, dolgotrajna oskrba in digitalizacija, IRSSV

  • dr. Andreja Rafaelič
  • dr. Lea Lebar
  • dr. Nejc Berzelak

15.55 – 16.00 Zaključne besede

Konferenco bosta povezovali dr. Lea Lebar in dr. Živa Humer, IRSSV.


Datoteka: program konference



Prijava:
Obveščamo vas, da smo prijave na konferenco zaključili. Iskrena hvala vsem, ki ste se prijavili!

Jezik konference: Konferenca bo potekala v slovenskem jeziku, z izjemo predavanja dr. Selme Kadi (European Centre for Social Welfare Policy and Research, Dunaj), ki bo v angleščini.
Za udeleženke in udeležence, ki bodo potrebovali prevod iz angleškega v slovenski jezik, bo na voljo omejeno število slušalk.

Kontakt:
Za dodatna vprašanja ali pojasnila se obrnite na Hano Hunjet (hana.hunjet@irssv.si) ali dr. Živo Humer (ziva.humer@irssv.si); 051 688 936.



Konferenca je del investicije “Model presoje kakovosti in kompetence zaposlenih v dolgotrajni oskrbi – Kakovostna dolgotrajna oskrba”, ki jo sofinancirata Evropska unija iz Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in Republika Slovenija.