Ponedeljek, 25. Maj 2020

Fast Font

SOCIALNI POLOŽAJ

Priprava poročil na temo socialnega položaja v Sloveniji je redna letna naloga IRSSV po pogodbah z MDDSZ od leta 2014 naprej. Osnovni namen spremljanja socialnega položaja v Sloveniji, njegove dinamike ter položaja različnih ranljivih skupin in populacijskih kategorij, je pripraviti celovit in kompleksen pregled sprememb socialne situacije v Sloveniji v opazovanem obdobju ter vpliva različnih dejavnikov (politik, ukrepov, gibanj) na te spremembe. V ta namen v poročilih analiziramo različne dostopne podatke (statistične, podatke Zavoda RS za zaposlovanje, podatke o prejemnikih in upravičencih denarnih pravic iz javnih sredstev, podatke različnih raziskav in študij), nekatere informacije in podatke pa tudi sami zbiramo, tako kvalitativne kot kvantitativne. Socialni položaj razumemo kot relativni položaj posameznika, družine, skupine ali populacijske kategorije v socialni strukturi družbe glede na razpoložljiv dohodek, različne elemente kvalitete življenja, aktivnostni (zaposlitveni) položaj, življenjski standard in materialno blaginjo.

Letna poročila o socialnem položaju v Sloveniji so strukturirana podobno, vsa vključujejo poglavje o okoliščinah in gibanjih, ki vplivajo na socialni položaj ljudi (makroekonomske razmere, gibanja na trgu dela, demografska gibanja, brezposelnost in ukrepi zaposlovanja, porazdelitev dohodka), analizo podatkov o življenjski ravni prebivalcev Slovenije, analizo podatkov o gibanju in strukturi prejemnikov denarnih prejemkov odvisnih od materialnega položaja posameznika ali družine (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca), ocene in mnenja humanitarnih in nevladnih organizacij o spremembah socialnega položaja njihovih uporabnikov ter fokusno poglavje. Fokusno poglavje je vsako leto določeno v dogovoru z naročnikom in pomeni podrobnejši vpogled v določen segment problematike ali podrobnejši pregled položaja določene skupine ali kategorije.

Poročila so dostopna tukaj.

Novice

Socialni položaj v Sloveniji 2018–2019

Na IRSSV smo pripravili že šesto poročilo o socialnem položaju v Sloveniji.

Poleg rednih vsebin so v tokratno poročilo so vključeni tudi pogledi relevantnih nevladnih in humanitarnih organizacij na izvajanje Operativnega programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih v obliki paketov hrane in spremljevalnih ukrepov. Program upravlja MDDSZ, izvaja ga preko partnerskih organizacij Rdečega Križa Slovenije – Zveza združenj in Slovenske Karitas.

Iz večine organizacij, ki so odgovorile na vprašalnik, poročajo o upadu ali nespremenjenem številu prejemnikov materialne pomoči in o manjšem številu stisk, vendar pa so te globlje in bolj kompleksne, ter zahtevajo pomoč v večjem obsegu. Tudi zaradi tega imajo pomembno vlogo za socialno vključenost spremljevalni ukrepi v obliki storitev kontinuirane pomoči (psihosocialna pomoč, informiranje, delavnice itn.). Vendar pa izvajanje ukrepov nemalokrat presega kadrovske in strokovne zmožnosti humanitarnih organizacij, katerih delo dostikrat temelji na prostovoljcih.

***

Tokratno fokusno poglavje je bilo namenjeno analizi socialnega položaja starejših. Ti so v povprečju najbolj med vsemi starostnimi skupinami izpostavljeni tveganju revščine, materialne prikrajšanosti in socialne izključenosti. Stopnja tveganja revščine je še posebej visoka pri starejših ženskah, starejših, ki živijo sami, ki živijo v najemniških stanovanjih in imajo najnižjo doseženo stopnjo izobrazbe. Še najmanj so starejši depriviligirani pri kazalnikih stanovanjskih pogojev in stanovanjskih stroškov.

Podatki kažejo, da je to najverjetneje povezano z v povprečju nižjim razpoložljivim dohodkom, z visokim deležem prejemnikov pokojnine v višini pod pragom tveganja revščine, ter z najnižjim vplivom socialnih transferjev na zmanjševanje stopnje tveganja revščine pri starejših od 65 let. Tudi iz anketiranih nevladnih in humanitarnih organizacij poročajo, da starejši od 65 let z nizkimi pokojninami pogosto obračajo po pomoč. Obenem opozarjajo na nizko informiranost starejših o razpoložljivih ukrepih in oblikah pomoči ter načinih dostopanja do njih.

Zagotavljanje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je izrazito fragmentirano, med storitvami zdravstvene in socialne oskrbe obstaja nepovezanost, opazen je velik razkorak med oskrbo na domu in oskrbo v instituciji glede na krajevno, cenovno in časovno dostopnost. Prevladuje institucionalno varstvo, ki večinoma temelji na t. i. medicinskem pristopu. Sedanja ureditev deluje pretežno kurativno; ni dovolj poudarka na rehabilitaciji in preventivi, prav tako ni dovolj razširjena uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij. Značilnosti trenutne organiziranosti dolgotrajne oskrbe naj bi premostili s sprejemom krovnega zakona s področja dolgotrajne oskrbe, ki ga v Sloveniji še vedno nimamo.

S ciljem preizkusiti ključna orodja, metode, postopke in storitve potekajo pilotni projekti v treh različnih okoljih (2018-2020). Evalvacija njihovega izvajanja, ki jo izvajamo na IRSSV skupaj s Fakulteto za družbene vede in Inštitutom za ekonomska raziskovanja, bo podala končno oceno testiranih rešitev ter na podlagi izkušenj v pilotnih projektih predlagala rešitve za sistemsko ureditev.

 

Slika: Prikaz podatkov nekaterih kazalnikov socialnega položaja starejših

Socialni polozaj infografika 5

 

Socialni položaj v Sloveniji 2014–2015

Na IRSSV smo v letu 2015 pripravili drugo poročilo o socialnem položaju v Sloveniji, ki se tokrat nanaša na obdobje 2014–2015. Poročilo vsebuje pregled okoliščin, ki vplivajo na socialni položaj ljudi oz. na njegovo spreminjanje, pregled različnih vidikov socialnega položaja in njegovih sprememb v populaciji in v posameznih populacijskih skupinah (statistični podatki o življenjski ravni, podatki o prejemnikih in upravičencih do pravic iz javnih sredstev, odvisnih od materialnega položaja ljudi) ter ugotovitve fokusne skupine s predstavniki humanitarnih organizacij in centrov za socialno delo. Poleg tega je poudarek poročila (obsežno fokusno poglavje) na strategijah soočanja posameznikov in družin z nizkimi dohodki oz. strategijah preživetja. Fokusno poglavje temelji na analizi intervjujev oseb iz treh opazovanih skupin, in sicer (brezposelne) osebe, katerih prevladujoči vir dohodka v gospodinjstvu predstavljajo socialni transferji, osebe, ki imajo negotove in/ali slabo plačane (prekarne) zaposlitve in dela, ter upokojenci z nizkimi pokojninami.

Ena od ključnih ugotovitev poročila je, da se kljub izboljšanju makroekonomskih okoliščin in razmer na trgu dela ter posledično zaustavitvi padanja življenjskega standarda in slabšanja socialnih razmer v družbi v zadnjih dveh letih, dolgotrajna revščina v nekaterih skupinah zaostruje in da je to v precejšnji meri povezano z dolgotrajno izključenostjo s trga dela. Analiza preživetvenih strategij oseb, ki same oz. s svojimi družinami živijo z zelo nizkimi dohodki, opravljena v fokusnem poglavju, pa kaže, da posamezniki in družine iz opazovanih skupin niso pasivni, ampak uporabljajo številne strategije ekonomiziranja z razpoložljivimi viri in hkrati številne aktivne strategije pridobivanja dodatnih virov, od samooskrbe, (občasnega) obračanja po pomoč na humanitarne organizacije, do dela na črno.

Slika: Delež upravičencev do denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka izražen v deležu prebivalstva, po statističnih regijah.

soc-pol-14-15

Deli

Socialni položaj v Sloveniji 2013–2014

V letu 2014 je IRSSV pripravil obsežno študijo Socialni položaj v Sloveniji 2013–2014.


Gre za začetek rednega letnega spremljanja socialnega položaja posameznikov in družin, ki ga v študiji opazujemo predvsem skozi njegove materialne vidike (dohodkovni položaj, materialno blaginjo, materialno prikrajšanost, tveganje za revščino in socialno izključenost). Pojem socialni položaj se umešča v kontekst proučevanja socialnih neenakosti v družbi, predvsem neenakosti v kvaliteti življenja ljudi, spremembe socialnega položaja pa povezujemo tudi z ekonomskimi, tržnimi in družbenimi razmerami ter politikami in ukrepi.


V študiji povezujemo kvantitativne in kvalitativne podatke in informacije na makro nivoju (kontekstualni makroekonomski podatki, podatki o trgu dela, dohodkih in življenjskih pogojih gospodinjstev, podatki MDDSZ o prejemnikih in upravičencih do denarnih pravic iz javnih sredstev, odvisnih od materialnega položaja), mezzo nivoju (informacije in ocene strokovnih delavcev centrov za socialno delo, skupnosti in združenj na socialnem področju) in mezzo-mikro nivoju (informacije, izkušnje in ocene nevladnih in humanitarnih organizacij, ki imajo neposreden stik s posamezniki in družinami v stiski). Posebno poglavje (fokus) je namenjeno podrobnejši analizi socialnega položaja družin in otrok.

 

Deli

Indeks blaginje otrok

 

RIBO logo za irssv page

 

65plus logo spletka

 

LogoDO

 

di logo6

 

bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci