Inštitut RS za socialno varstvo / Področja / Revščina in socialno izključevanje
Področje

Revščina in socialno izključevanje

Revščino razumemo v širokem smislu kot relativno prikrajšanost na različnih življenjskih področjih in kot pomanjkanje virov (materialnih in nematerialnih), ki omogočajo vzpostavljanje in ohranjanje življenjskih razmer posameznikov in družin ter njihovo sodelovanje v dejavnostih, ki so običajne oziroma splošno pričakovane v družbi. Revščina je tako izraz neenakosti v družbi ter različnih odkritih in prikritih ovir, ki nekaterim skupinam prebivalstva preprečujejo polnopravno sodelovanje v družbi in njenih virih. Večinoma se odraža v slabih življenjskih pogojih, materialni prikrajšanosti in slabšem dostopu do storitev, institucij in možnosti v družbi. Socialno izključevanje predstavlja proces, v katerem so nekateri posamezniki, družine ali skupine potisnjeni na obrobje družbe, bodisi zaradi pomanjkanja materialnih virov in revščine, bodisi zaradi pomanjkanja priložnosti in različnih ovir ali pa kot posledica prikrite ali odkrite diskriminacije.

V svojih poročilih raziskovalke in raziskovalci IRSSV naslavljamo različne ranljive skupine in različne dimenzije revščine in/ali izključevanja ter politike in ukrepe vključevanja. Letno pripravljamo poročilo Socialni položaj v Sloveniji, ki predstavlja pregled sprememb socialne situacije v Sloveniji v tekočem in preteklem letu in znotraj tega še posebej sprememb položaja ranljivih skupin ter vpliva različnih dejavnikov na te spremembe. V obdobju izvajanja pilotnega projekta socialne aktivacije (nosilec projekta je bilo MDDSZ), ki je naslavljal ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov socialnih pomoči z različnimi kompleksnimi izzivi in težavami ter ženske iz marginaliziranih družbenih skupin (priseljenke iz drugih kulturnih okolij, Rominje), smo opravljali spremljanje in oceno izvajanja projekta in programov socialne aktivacije, predvsem z vidika učinkov na vključene posameznike in na ciljne skupine.

Poleg omenjenih vprašanj na področju revčine, se ukvarjamo tudi z brezdomstvom. V večini evropskih držav število brezdomcev narašča. Hkrati tako na ravni EU kot na nacionalnih ravneh narašča pozornost, namenjena problematiki brezdomstva. Slovenija ne sledi v celoti temu trendu, saj zaostaja pri razvoju politik, ki naslavljajo brezdomstvo, hkrati je zanjo značilno izrazito pomanjkanje raziskav tega področja.

Pri nas ni uradne definicije brezdomstva, ni uradnih podatkov o številu brezdomnih in stanovanjsko izključenih, raziskave tega področja pa so, kot že omenjeno, redke. Vse omenjeno predstavlja pomembno oviro pri razvoju sistemskih ukrepov in integriranih politik naslavljanja stanovanjske ranljivosti in brezdomstva, kot skrajne in kumulirane oblike socialne izključenosti, pri nas.

IRSSV je sodeloval v edinih dveh nacionalnih študijih na tem področju, in sicer v študiji z naslovom Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji, ki je bila izvedena pred dobrim desetletjem ter v raziskavi Brezdomstvo v Sloveniji: obseg, značilnosti in stališča, ki je potekala v obdobju od leta 2020 do 2023.

Projekt

Brezdomstvo v Sloveniji
Projekt

Raziskava indeks civilne družbe

Socialni položaj v Sloveniji 2022-2023 Raziskava indeks civilne družbe – Vpliv civilne družbe na mladinske politike (2010) Raziskava indeks civilne družbe – Odnos med organizacijami civilne družbe in državo (2010) Raziskava indeks civilne družbe – Obseg, struktura in vloga/funkcija slovenskih civilno-družbenih organizacij (2010) Raziskava indeks civilne družbe – Končno poročilo (2010) Raziskava indeks civilne družbe – Akcijski načrt (2010) Revščina in socialna izključenost enostarševskih družin (2011) Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji (2010) Civicus civil society Slovenia index – Policy action brief draft (2010) Civicus civil society Slovenia index – Draft report (2010) Spremljanje in ocenjevanje izvajanja Nacionalnega programa aktivnosti Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) Evalvacija programa Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo (2014) Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki – Materialni in nematerialni obraz revščine (2009) Podlage za pripravo in zagon programov socialne aktivacije (2015) Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki – Materialni in nematerialni obraz revščine (2015) Integrated delivery of social services aiming at the activation of minimum income recipients in the labour market – Country study Slovenia (2017) Spremljanje in ocena poteka vzpostavitve sistema socialne aktivacije – prvo vmesno poročilo (2018) Uporabniki o socialni aktivaciji: pogledi in izkušnje – tretje vmesno poročilo (2019) Socialni položaj v Sloveniji 2020–2021 Socialni položaj v Sloveniji 2019–2020 Socialni položaj v Sloveniji 2018–2019 Socialni položaj v Sloveniji 2017–2018 Socialni položaj v Sloveniji 2016–2017 Socialni položaj v Sloveniji 2015–2016 Socialni položaj v Sloveniji 2014–2015 Socialni položaj v Sloveniji 2013–2014 Programi socialne aktivacije – izkušnje izvajalskih organizacij in značilnosti uporabnikov – drugo vmesno poročilo (2019) Izkušnje in pogledi koordinatork, kontaktnih oseb na CSD in UD ter izvajalcev programov na socialno aktivacijo po zaključenih programih prvih štirih javnih razpisov – četrto vmesno poročilo (2020) Izvajanje socialne aktivacije v obdobju od začetka leta 2017 do konca leta 2019: ugotovitve in priporočila (2019)
Skip to content