Objavljamo zaključno poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 in doseganju njenih ciljev za celotno obdobje veljavnosti dokumenta.
V tem poročilu smo na izteklo Resolucijo pogledali z nekoliko širšega zornega kota. Ugotavljamo, da je bil domet Resolucije pri uokvirjanju razvoja socialnega varstva v obdobju 2013 – 2020 predvsem deklarativne narave. Resolucija je v pretežnem delu ostala na deklarativni ravni in ni bistveno vplivala na poteze, ukrepe in aktivnosti slovenske socialne politike v tem obdobju. Splošen vtis je namreč, da je bilo neposredno izvajanje Resolucije v praksi (strategije, aktivnosti in ukrepi izvedbenih načrtov za doseganje ciljev Resolucije) odvisno zlasti od gibanj v gospodarstvu, od razmerij med akterji v aktualni politiki, od motiviranosti in zagnanosti različnih akterjev na različnih ravneh za pridobitev sredstev in izvedbo zastavljenih projektov in od naključij. Vprašanje je, koliko je bilo izvajanje aktivnosti in ukrepov dejansko del usklajenega, namenskega in ciljnega izvajanja Resolucije, koliko pa se je vse skupaj odvijalo v okviru spreminjajočih se poudarkov in odzivov resornega ministrstva (in v manjšem delu tudi Ministrstva za zdravje) – ter bi se odvijalo tudi, če ne bi bilo zapisano v Resoluciji. Problem je torej predvsem v izvedbeni moči dokumenta. Ugotavljamo še, da so se utečene aktivnosti socialnega varstva izvajale korektno, na uvajanje novosti na tem področju pa Resolucija ni imela bistvenega vpliva in jih ni pospešila.