Zgodovina in razvoj IRSSV

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (v nadaljevanju Inštitut) je bil ustanovljen leta 1996 z namenom oblikovanja in vzdrževanja stalne informacijske podpore ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, in sicer kot pomoč pri oblikovanju ukrepov nacionalne politike socialnega varstva.

Od leta 2001 Inštitut pokriva tudi področje družine in družinske politike ter od leta 2004 tudi področje položaja blaginje otrok in mladine. V ta namen je bila takrat v okviru Inštituta ustanovljena Otroška opazovalnica, ki je delovala do reorganizacije Inštituta v letu 2022.

V letu 2010 smo se na Inštitutu začeli ukvarjati tudi s področjem invalidskega varstva, kmalu zatem s področjem dolgotrajne oskrbe ter v zadnjih letih tudi s področjem deinstitucionalizacije.

S spremembami zakonodaje na področju osebne asistence ter sprejetjem zakonodaje na področju socialnega vključevanja invalidov v letih 2021 in 2022 je bil Inštitut pooblaščen za izvajanje nalog izvedenskega organa na omenjenih področjih. Zakonodaja Inštitutu nalaga izvajanje programov usposabljanja osebnih asistentov, strokovnih vodij, usklajevalcev osebne asistence, uporabnikov, koordinatorjev, članov strokovne komisije ter vzpostavitev že omenjenega izvedenskega organa. Inštitut sočasno prevzema naloge razvoja orodja za ocenjevanje potreb po osebni asistenci.

V letu 2022 se je zato Inštitut reorganiziral. Raziskovalni oddelek in Oddelek za analize in razvoj – Otroška opazovalnica sta se združila v Raziskovalno-projektni oddelek, na novo pa sta bila ustanovljena Izvedenski oddelek in Služba za splošne zadeve, ki zagotavlja administrativno organizacijsko podporo Inštitutu.

Na Inštitutu intenzivno sodelujemo z različnimi ministrstvi. Ključnega pomena je sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ki uresničuje ustanoviteljske pravice. Po ustanovitvi Ministrstva za solidarno prihodnost v letu 2023 pa smo tesno sodelovanje vzpostavili tudi z njimi. Skupaj z obema ministrstvoma tako vsako leto oblikujemo plan dela Inštituta za tekoče leto.

Tesno torej sodelujemo z ministrstvi, ki so odgovorna za oblikovanje nacionalnih politik na področju socialne, družinske in invalidske problematike, ter na področju dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Sodelujemo v različnih domačih in mednarodnih projektih ter v različnih znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih združenjih in telesih.

Z našim delovanjem poskušamo sooblikovati razvoj navedenih področij, obenem pa zagotavljati kakovostno podporo snovalcem ukrepov in zakonodaje v okviru zagotavljanja socialne blaginje prebivalcem Slovenije.

Vodenje Inštituta je relativno stabilno. Prva vršilka dolžnosti direktorice Inštituta je bila dr. Srna Mandič, ki je kmalu po ustanovitvi vodenje Inštituta predala dr. Mojci Novak. Pod njenim vodstvom je Inštitut razširil delovanje s področja socialnega varstva tudi na področje družine in otrok in tako sta se štirim zaposlenim pridružili še dve strokovnjakinji s področja družinske politike. Vodenje Otroške opazovalnice, kot samostojne enote Inštituta je prevzela dr. Andreja Črnak Meglič. Kasneje je Inštitut vodil dr. Milan Ambrož, ki je celotni Inštitut združil na eni lokaciji.

Inštitut že vrsto let vodi mag. Barbara Kobal Tomc. Pod njenim vodenjem je Inštitut močno razširil svojo dejavnost in trenutno zaposluje več kot 40 oseb.