Danes, 1. oktobra, smo v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje sodelavke in sodelavci z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) v okviru projekta Kakovostna dolgotrajna oskrba organizirale okroglo mizo z naslovom Dobre prakse v sistemu dolgotrajne oskrbe. Udeleženkam in udeležencem smo želeli predstaviti delo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, ki potrjujejo, da sistem kljub določenim težavam marsikje že odlično deluje.
Moderatorka dr. Živa Humer se je pogovarjala z
• dr. Karmen Arko, direktorico doma dr. Franceta Berglja Jesenice,
• Mirelo Kleč, prvo oskrbovalko družinskega člana v državi,
• Natalijo Živko, koordinatorko dolgotrajne oskrbe iz ZD Gornja Radgona,
• Urško Kolar, vodjo vstopne točke na CSD Zasavje.
Sogovornice druži naklonjenost novemu sistemu dolgotrajne oskrbe, njihove izkušnje na terenu pa omogočajo razmislek o pomanjkljivostih sistema in možnih rešitvah. Dr. Karmen Arko je tako dejala, da so ob uvedbi reforme »negativizem odklonili« in podprli proces deinstitucionalizacije. Izvajajo tako oskrbo v instituciji kot na domu ter ozaveščajo o pomenu oskrbe v skupnosti. Vodijo podporno skupino za oskrbovalke in oskrbovalce družinskih članov in članic (ODČ), ki se je udeležuje tudi druga sogovornica, Mirela Kleč. Povedala je, da oskrbovalke in oskrbovalci zlahka pregorijo, zato lahko raznovrstne oblike možne podpore in storitev dopolnjujejo njihovo delo ter omogočajo prepotreben počitek. Ali kot je sama povzela: »Ko prevzameš skrb za svojca, misliš, da si sam, a s sistemom DO je tu sedaj podpora celotne skupnosti.«
Koordinatorka dolgotrajne oskrbe Natalija Živko z dolgoletnimi izkušnjami v sistemu zdravstva potrebe prepoznava brez težav, se pa v sistemu, ki v središče postavlja uporabnika ali uporabnico, uči prepoznavati in slišati tudi želje. Vlogo koordinatorke vidi kot povezovalno tudi v lokalnem okolju. Pomembno je delati dobro in si vzeti čas, je dodala vodja VT Urška Kolar ter ob vstopanju v njen ali njegov dom ohranjati spoštovanje do človeka. »Ko svetovalke za dolgotrajno oskrbo pridemo na dom izvesti oceno, se ljudje lažje odprejo, počutijo se slišane in na nek način jim kot predstavnice države demo vedeti, da je tej družbi mar zanje.« Obe sta pritrdili, da dolgotrajna oskrba »je, se dogaja in raste«. Okroglo mizo je zaključno mislijo sklenila direktorica IRSSV mag. Barbara Kobal Tomc, ki je poudarila, da se je več let razvijalo sistem, ki na človeka ne gleda samo skozi prizmo zdravstvenih diagnoz, temveč celostno.
V sistemu dolgotrajne oskrbe največjo težavo že vrsto let predstavlja manko kadra, ki ga bo nujno okrepiti z dostojnim plačilom, boljšimi delovnimi pogoji in organizacijo, ki omogoča lažje usklajevanje dela z zasebnim življenjem. Obenem pa so vse sogovornice poudarile, da je bolj kot izobrazba pomembno, da imajo zaposlene in zaposleni empatijo, da znajo poslušati uporabnice in uporabnike ter v središče postaviti njihove želje. Le z ustrezno podprtimi zaposlenimi in takšnim pristopom bo mogoče uresničevati temeljni namen dolgotrajne oskrbe – zagotavljati kakovostno podporo ter varovati dostojanstvo ljudi, ki jo potrebujejo.
Sogovornicam se še enkrat najlepše zahvaljujemo za udeležbo in deljenje primerov dobrih praks.
