Raziskava indeks civilne družbe
Projekt CIVICUS Indeks civilne družbe je raziskovalni projekt, ki ocenjuje stanje civilne
družbe v različnih državah sveta. Projekt se izvaja v okviru organizacije CIVICUS, World
Alliance for Citizen Participation, v Sloveniji pa njegovo izvedbo podpira Ministrstvo za
javno upravo. Glavna namena projekta sta promocija in krepitev civilne družbe z njenim
ocenjevanjem in razvoj političnih priporočil in ukrepov.
V prvi fazi projekta je bila izvedena kvantitativna anketna raziskava med organizacijami
civilne družbe in strokovnjaki izven sektorja civilne družbe, druga faza projekta je vključevala
kvalitativni raziskovalni pristop v okviru izvedbe študij primerov za osnovne dimenzije
indeksa civilne družbe, v tretji fazi projekta pa so bili rezultati predstavljeni v regionalnih
fokusnih skupinah in na nacionalnem posvetu z namenom pridobitve povratnih informacij
glede ključnih ugotovitev raziskave, identifikacije prednosti in slabosti civilne družbe v
Sloveniji ter oblikovanja temeljnih predlogov za izboljšanje njenega položaja.
Diamant civilne družbe povzema vrednosti kvantitativnih kazalcev glede na štiri temeljne
dimenzije civilne družbe in peto dimenzijo v obliki očrtanega kroga, ki predstavlja okolje, v
katerem deluje civilna družba.
V zaključnem delu končnega poročila so podani ključne ugotovitve projekta, prednosti in
slabosti civilne družbe v Sloveniji ter predlogi za izboljšanje njenega položaja. Analiza
položaja civilne družbe v Sloveniji nas navaja k sklepu, da civilnodružbeni sektor še ni
dosegel točke, ko bi se lahko začel njegov razvoj. Povečevanje finančne moči
civilnodružbenega sektorja in na njej temelječe profesionalizacije sektorja sta indikatorja, ki
omogočata identifikacijo točke, na kateri se rast sektorja preoblikuje v njegov razvoj, ta pa se
glede na predstavljene podatke v Sloveniji še ni začel. Za izboljšanje položaja organizacij
civilne družbe bi morala država poleg povečanja javnih sredstev za civilnodružbeni sektor z
različnimi ukrepi in zakonodajo spodbuditi tudi njegovo financiranje iz drugih nejavnih virov,
predvsem iz zasebnih donacij posameznikov in podjetij, s čimer bi se povečala tudi
avtonomija sektorja, ki bi tako pridobil večjo neodvisnost. Da bi se te spremembe lahko
uveljavile, potrebujeta vladna in nevladna stran jasno izdelane razvojne strategije za razvoj
sektorja civilne družbe, doseči pa morata tudi medsebojni konsenz. Predpogoj za to pa je
povečanje stopnje civilnega dialoga v Sloveniji. Predlogi za izboljšanje položaja civilne
družbe v Sloveniji so podrobneje predstavljeni v akcijskem načrtu.