Uncategorized @sl

V četrtek, 16. aprila 2026, smo sodelavke Inštituta RS za socialno varstvo v okviru projekta Kakovostna dolgotrajna oskrba v občini Hrpelje-Kozina izvedle prvo regijsko srečanje za koordinatorke dolgotrajne oskrbe, namenjeno evalvaciji profila koordinatorke.

Na srečanju smo predstavile projektne aktivnosti, usmerjene v razvoj profila koordinatorke dolgotrajne oskrbe (v nadaljevanju: DO), in ključne ugotovitve s štirih fokusnih skupin s koordinatorkami DO in drugimi zaposlenimi v DO, ki smo jih izvedle decembra 2025 in januarja 2026.

V drugem delu srečanja so udeleženke v manjših skupinah najprej popisale naloge, ki jih opravljajo, v drugem delu pa so podrobneje opisale, kako izvedejo prvi in ponovne obiske pri uporabnikih.

Sodelavke IRSSV smo tako dobile vpogled v delo koordinatork na terenu, spoznale različne pristope k organizaciji dela ter identificirale pogoste izzive in dobre prakse. Pridobljene informacije bomo upoštevale pri nadaljnjem načrtovanju dela s koordinatorkami DO in pripravi smernic za nadaljnji razvoj profila.

Vas zanima dinamično delo, delo z ljudmi? Želite prispevati k izboljšanju možnosti za neodvisno življenje oseb z invalidnostmi? Inštitut RS za socialno varstvo vabi izkušene strokovnjake, da se pridružijo kot izvedenci v postopkih za uveljavljanje pravic do osebne asistence.

Višji razvijalec

Število mest: 3
Vrsta zaposlitve: pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas
Delovni čas: polni delovni čas
Poskusno delo: 3 meseci

Rok za prijavo: 18. 5. 2026

Izvedenec mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• Izobrazba: Specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja).

• Izkušnje: 2 leti delovnih izkušenj in najmanj 4 leta strokovnega in praktičnega znanja na področju invalidskega, socialnega ali zdravstvenega varstva.

• Usposobljenost: Usposabljanje za uporabo ocenjevalnega orodja zagotovi Inštitut.

• Izločitveni pogoji: Ne morete biti imenovani, če:

• • ste zaposleni ali na drugi pravni podlagi izvajate storitve pri izvajalcu osebne asistence.
  • ste član organov ali vodstva izvajalca osebne asistence.

Razpis na ZRSZ

Kako se prijaviti

Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo:

• življenjepis,

• dokazila o izobrazbi,

• dokazila o delovnih izkušnjah:

  • delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.
• dokazila o strokovnem in praktičnem znanju na področju invalidskega, socialnega ali zdravstvenega varstva:
  • strokovna in praktična znanja se dokazujejo z verodostojnimi listinami iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in področje na katerem se je delo opravljalo (tudi študentsko delo, prostovoljno delo in druga dela).

na e-naslov: kadri.irssv@siol.net

V sredo, 25. marca, smo v Ljubljani izvedli prvo izmed dveh delavnic v sklopu projekta Krepitev sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji (»Supporting the implementation of Slovenia’s long-term care system«). Projekt izvaja European Centre for Social Welfare Policy and Research z Dunaja v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost in Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) v okviru Instrumenta za tehnično podporo EU (TSI) in predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu, dostopnejšemu in vzdržnemu sistemu dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Delavnico sta vodila Kai Leichsenring in Selma Kadi z Evropskega centra, udeležili so se je različni deležniki v sistemu dolgotrajne oskrbe: predstavniki ministrstev, občin, socialnih zavodov, vstopnih točk, izvajalcev ter tudi upokojencev, oskrbovalcev družinskih članov in prostovoljcev.

Po uvodni razpravi smo izbrali prioritetne teme in jih v manjših skupinah obravnavali, pri čemer smo se osredotočili na:

– konkretne kratkoročne ukrepe, ki lahko izboljšajo sistem, ter identificiranje deležnikov, ki so odgovorni za implementacijo potrebnih ukrepov;
– artikuliranje pogojev, ki so potrebni, da se ukrepi lahko sprejmejo in izvajajo.

Obravnavali smo delo vstopnih točk, povezovanje socialnega dela in zdravstva v dolgotrajni oskrbi, razvoj mreže deležnikov, ki lahko podprejo sistem dolgotrajne oskrbe, ter področje načrtovanja oskrbe in dela koordinatork dolgotrajne oskrbe.

Ponovno se bomo srečali 22. aprila, ko bomo nadaljevali z delom in potrdili izbrane predloge za nadaljnji razvoj sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

V okviru projekta Model presoje kakovosti in kompetence zaposlenih v dolgotrajni oskrbi – Kakovostna dolgotrajna oskrba (KDO) v sodelovanju z občino Hrpelje – Kozina začenjamo s pripravo strateškega dokumenta za področje skrbi za starejše.

Cilj dokumenta je priprava strokovnih podlag za oblikovanje politik in razvoj storitev, namenjenih starejši populaciji v občini. Oblikovali bomo predloge za izboljšanje obstoječih in oblikovanje novih storitev, ki lahko občankam in občanom zagotavljajo dostojno in kakovostno staranje v domačem okolju ter ustrezno podporo in oskrbo v širšem lokalnem okolju, pri čemer bomo izhajali iz njihovih želja in potreb.

V procesu priprave dokumenta bomo pregledali ključne statistične podatke, analizirali obstoječe storitve in identificirali izzive ljudi, ki živijo na območju, ter se povezali z deležniki v občini in regiji. Pri pripravi bomo sledili nacionalnim in evropskim usmeritvam na področju dolgotrajne oskrbe, vključno z Evropsko strategijo oskrbe, hkrati pa bomo posebno pozornost namenili značilnostim in potrebam lokalnega okolja. Ob zaključku bomo na konsenzualni delavnici potrdili usmeritve za nadaljnji razvoj podpore starejšim v občini.

Strateški dokument bo predstavljal pomembno izhodišče za nadaljnje načrtovanje in razvoj storitev ter podpornih politik, ki bodo starejšim v občini Hrpelje – Kozina omogočale čim daljše in kakovostno življenje doma.

Inštitut je sodeloval v skupnem projektu Sveta Evrope in Evropske komisije Otrokom prijazno pravosodje, ki se osredotoča na raziskovanje njihovih izkušenj ter poskuša zagotoviti, da je njihov glas slišan in upoštevan pri oblikovanju in uveljavljanju otrokom prijaznih pravosodnih praks.

Mladi so svoje izkušnje s pravosodnim sistemom (s policisti, sodniki, odvetniki, tožilci in tudi socialnimi delavci) delili na treh delavnicah, kjer smo se z njimi pogovarjali ne samo o tem, kaj za njih pomeni otrokom prijazno pravosodje, ampak tudi, kako njihova sporočila oblikovati v medijsko kampanjo. Na podlagi teh pogovorov so nastala ključna sporočila mladih, ki so zapisana v naslovih stripov.

Več o projektu in gradivo – stripi

4. marca 2026 smo se v spletni obliki prvič sestale sodelavke IRSSV na projektu Model presoje kakovosti in kompetence zaposlenih v dolgotrajni oskrbi – Kakovostna dolgotrajna oskrba in članice in člani Mednarodne usmerjevalne skupine (MUS) na omenjenem projektu.

Skupina bo tekom trajanja projekta zagotavljala strokovno podporo pri oblikovanju ključnih vsebinskih rezultatov ter pripravi dokumentov in priporočil investicije tako IRSSV kot tudi Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Gre za strokovnjakinje in strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami na področju dolgotrajne oskrbe, kakovosti, socialnih politik, človekovih pravic, uporabniške perspektive, enakosti spolov ter razvoja skupnostnih oblik podpore:

• Dr. Jana Javornik je priznana raziskovalka in profesorica na Univerzi v Leedsu, ki se ukvarja s proučevanjem trga dela, države blaginje, javnih politik in vprašanj enakosti
• Dr. Selma Kadi je sociologinja, raziskovalka na področju politik dolgotrajne oskrbe, razvoja sistemov dolgotrajne oskrbe in socialnih inovacij pri Evropskem centru za socialno politiko in raziskave.
• Sonja Lokar je sociologinja, strokovnjakinja in dolgoletna aktivistka za enakost spolov ter pravice žensk. Je predsednica Ženskega lobija Slovenije (ŽLS).
• Dr. Mircha Poldrugovac je namestnik vodje Centra za zdravstveno varstvo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Deluje na področju upravljanja kakovosti
• Andrew Reece je strokovni in socialni delavec pri britanskem združenju socialnih delavcev (BASW). Ima dolgoletne izkušnje sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, njegove kompetence so usmerjene predvsem v uporabnika usmerjen razvoj storitev.

Prvo srečanje je bilo vsebinsko bogato in je odprlo vrsto pomembnih vprašanj in uvidov na področju dolgotrajne oskrbe. Nadaljnje delo skupine bo potekalo v obliki rednih spletnih srečanj, med 2. in 5. novembrom 2026 pa načrtujemo tudi prvi obisk članic in članov v Sloveniji z delom na terenu ter s konferenco o kakovosti v dolgotrajni oskrbi s poudarkom na uporabniški izkušnji.

Novica v pdf obliki

IRSSV je v sodelovanju z založbo Sophia izdal knjigo z naslovom »V senci odraslih: položaj otrok v sodobni družbi.« Pri nastajanju knjige so s svojimi prispevki sodelovali tako avtorji IRSSV, kot področni strokovnjaki iz drugih organizacij.

Avtorice in avtorji knjige analizirajo vsakdanje življenje otrok in njihov položaj v sodobni družbi. Razpravo umeščajo v konceptualni okvir družbenega statusa otrok ter kot ključne analitične dimenzije sodobnega otroštva izpostavljajo participacijo, avtonomijo in zaščito otrok. Te predstavljajo pomembna izhodišča za razumevanje življenjskih okoliščin otrok ter njihovih izkušenj v različnih socialnih okoljih.

Več na povezavi.

V petek, 23. 1. 2026 smo sodelovali na Strokovnem posvetu o položaju enostarševskih družin v Sloveniji, ki je potekal na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani.

V sklopu sekcije o neenakostih v vsakdanjem življenju smo na podlagi podatkov raziskave RIBO (regijski indeks blaginje otrok) predstavili položaj otrok, ki odraščajo v enostarševskih družinah, ter njihove blaginjske izide primerjali s tistimi iz dvostarševskih družin.

Več o posvetu: https://www.fsd.uni-lj.si/studenti/arhiv-novic-za-studente/2025121909562483/polozaj_enostarsevskih_druzin_v_sloveniji__posvet/
Več o raziskavi RIBO: https://irssv.si/wp-content/uploads/2024/04/Izdelava-novega-regijskega-indeksa-dobrobiti-otrok-RIBO_koncno-porocilo.pdf