Sodelavke in sodelavci Inštituta RS za socialno varstvo smo v okviru projekta Kakovostna dolgotrajna oskrba (KDO) 23. septembra v prostorih Inštituta informacijskih znanosti – IZUM v Mariboru organizirale celodnevno konferenco Dolgotrajna oskrba: priložnosti, izzivi in dobre prakse, s čimer smo želeli zainteresirano (strokovni) javnost seznaniti z vidiki dolgotrajne oskrbe, ki segajo onkraj zakona o dolgotrajni oskrbi. Na treh panelih in dveh predavanjih so tako govorke in govorci z različnih sektorjev, poklicev in raziskovalnih področij zapopadli kompleksno temo, ki je v luči sprejetja omenjenega zakona v zadnjem obdobju deležna posebne pozornosti.
Konferenco sta otvorili direktorica inštituta mag. Barbara Kobal Tomc in generalna direktorica na Ministrstvu za solidarno prihodnost mag. Mateja Nagode, povezovala jo je dr. Živa Humer.
V prvem panelu je sekretarka na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Mojca Frelih poudarek dala že doseženim mejnikom, kot je zaposlitev 108 novih svetovalk za dolgotrajno oskrbo za področje dolgotrajne oskrbe (DO), ki v dobršni meri na terenu že izvajajo ocene upravičenosti, ter registru izvajalcev DO, v katerega je vpisanih več kot polovica občin. Župan Hrastnika Marko Funkl in županja Domžal mag. Renata Kosec sta kot predstavnika lokalnih skupnosti predstavila obstoječe primere dobrih praks, ki so na ravni občin že izvedljivi in močno pripomorejo k dobrobiti starejših občank in občanov. Funkl je še opomnil, da na uspešno izvajanje mnogih vidikov dolgotrajne oskrbe močno vpliva tudi uspešnost komunikacije s končnimi uporabniki in uporabnicami, njihovimi prijateljicami in prijatelji ter z družinskimi člani in članicami, pa tudi z zaposlenimi v različnih sektorjih. Na slednje je na podlagi izkušenj opozorila Carmen Rajer, vodja vstopne točke na CSD Posavje, kjer so za boljše informiranje letos začeli z izvajanjem projekta KALMA, ki bo omočil razbremenitev vstopnih točk z usposobljenimi informatorji za svetovanje o možnostih in pravicah dolgotrajne oskrbe. Direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Liljana Batič Dernovšek je na panelu ponudila nekaj možnih ukrepov, ki naslavljajo manko kadra na področju socialne oskrbe. V njihovem zavodu za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenim nudijo brezplačne podporne storitve, kot sta fizioterapija in psihoterapija, koristijo lahko ugodnejše počitniške kapacitete, cenejše karte za bazen in druge aktivnosti v Ljubljani. Sodelavka inštituta dr. Andreja Črnak Meglič se je osredotočila na načeli univerzalnosti in solidarnosti, na katerih temelji zakon o dolgotrajni oskrbi ter nujnost povezovanja izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki nudijo storitve, z drugimi akterji na področju dolgotrajne oskrbe, kot so različne nevladne in prostovoljske organizacije, kar se odraža tudi v osebnih načrtih uporabnic_kov.
Prvo predavanje je izvedla dr. Jana Javornik, ki je orisala trende staranja in prestavila inovativne oblike skrbi za starejše, ki bi jih lahko vpeljevali tudi v slovenski prostor in sistem dolgotrajne oskrbe. Osredotočila se je na starizem, ki močno zaznamuje življenja starih ljudi in preprečuje družbo skrbi, ki si jo sama želi. V razmislek o možni kreativnosti pri skrbi za starejše je udeleženkam_cem predstavila starim prijazno angleško mesto Sheffield, v katerem že 10 let z raznovrstnimi intervencijami delujejo na preprečevanju socialne izolacije starejših, ki nastane tudi zaradi nedostopnosti storitev in zasnove mest, ki so neprilagojena potrebam starih ljudi in ljudi z oviranostmi.
V drugem predavanju je dr. Selma Kadi predstavila nekatere sisteme dolgotrajne oskrbe v Evropi in izsledke raziskav s področja dolgotrajne oskrbe. Na Danskem vsem osebam, starejšim 75 let, pripadata dva letna preventivna obiska za ocenjevanje potreb, na Nizozemskem, tako kot to v Sloveniji uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi, ocena stanja temelji na dialogu z uporabnikom_co, v Franciji pa z raznolikimi ukrepi krepijo kader v dolgotrajni oskrbi, med drugim z identifikacijo nekvalificiranega kadra in razvojem ciljno usmerjenih izobraževanj. V zaključnem delu se je opredelila do treh pomembnih elementov dolgotrajne oskrbe: 1) povezovanja formalne in neformalne oskrbe, 2) premišljenega vpeljevanja digitalizacije in 3) razvoja pristopov za delo s starejšimi migranti_kami in drugimi osebami, ki imajo zaradi osebnih okoliščin otežen dostop do oskrbe.
V zaključnem, drugem panelu konference, je mag. Mateja Nagode, generalna direktorica na Ministrstvu za solidarno prihodnost, prvo poročanje o finančni vzdržnosti sistema napovedala za leto 2027 ter dodala, da bo pomemben faktor vzpostavljanja in delovanja DO tudi digitalizacija in delujoč informacijski sistem. Predsednica Ženskega Lobija Slovenije Sonja Lokar in direktorica na Inštitutu Antona Trstenjaka Ana Ramovš sta se v svojih prispevkih posvetili institutu oskrbovalke_ca družinskega člana_ice (ODČ) in neformalnim oskrbovalkam_cem. Slednje in slednji še vedno opravljajo večino oskrbe in potrebujejo raznolike oblike podpore, ki jo nudijo na inštitutu, medtem ko lahko institut ODČ proizvede nove skupine starejših brezposelnih, ki se po smrti svojke ali svojca, za katerega so skrbeli, zaradi starosti ne morejo vrniti na trg dela. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan pa je pozdravila možnost, da so oskrbovalke_ci družinske_ga člana_ice tudi upokojenci in upokojenke. Sindikalistka Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije, se je osredotočila na aktualne probleme, ki bi jih lahko še naslovili v okviru izboljševanja storitev dolgotrajne oskrbe, kot so ukrepi za ureditev (širšega) bivalnega okolja, med najpomembnejšimi je izpostavila gradnjo dvigal v večstanovanjskih stavbah.
Konferenco sta sklenili sodelavki in sodelavec inštituta, dr. Andreja Rafaelič s kratko predstavitvijo dela v okviru projekta Center za usmerjanje dezinstitucionalizacije (CUDI), dr. Nejc Berzelak, ki vodi projekt za digitalizacijo in analitiko na področju dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva (DIGIDO) ter dr. Lea Lebar, vodja skupine za dolgotrajno oskrbo, ki je udeleženkam in udeležencem predstavila cilje projekta Kakovostna dolgotrajna oskrba (KDO).
Konferenca je del investicije “Model presoje kakovosti in kompetence zaposlenih v dolgotrajni oskrbi – Kakovostna dolgotrajna oskrba”, ki jo sofinancirata Evropska unija iz Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in Republika Slovenija.
