Inštitut RS za socialno varstvo / Področja / Revščina, socialno izključevanje in politike vključevanja
Področje

Revščina, socialno izključevanje in politike vključevanja

Revščino v širšem smislu razumemo kot relativno prikrajšanost na različnih življenjskih področjih in kot pomanjkanje virov (materialnih in nematerialnih), ki omogočajo vzpostavljanje in ohranjanje za neko družbo običajnih oz. pričakovanih življenjskih razmer posameznikov in družin ter njihovo sodelovanje v dejavnostih, ki so običajne oziroma splošno pričakovane v družbi. Revščina je tako izraz neenakosti v družbi ter različnih odkritih in prikritih ovir, ki nekaterim skupinam prebivalstva preprečujejo polnopravno sodelovanje v družbi in njenih virih. Večinoma se odraža v slabih življenjskih pogojih, materialni prikrajšanosti in slabšem dostopu do virov, storitev, institucij in priložnosti v družbi. Socialno izključevanje predstavlja proces, v katerem so nekateri posamezniki, družine ali skupine potisnjeni na obrobje družbe, bodisi zaradi pomanjkanja materialnih virov in revščine, bodisi zaradi pomanjkanja priložnosti in različnih ovir ali pa kot posledica prikrite ali odkrite diskriminacije.

V svojih poročilih se raziskovalke in raziskovalci IRSSV osredotočamo na različne ranljive skupine in različne dimenzije ter pojavne oblike revščine in/ali izključevanja ter politike in ukrepe preprečevanja in zmanjševanja revščine in ukrepe socialnega vključevanja.

Letno pripravljamo poročilo Socialni položaj v Sloveniji, ki vsebuje pregled sprememb socialne situacije v Sloveniji v tekočem in preteklem letu in se znotraj tega še posebej osredotoča na položaj različnih ranljivih skupin. Poročilo temelji tako na kvantitativnih (kazalniki življenjske ravni in njihovo gibanje ter prikaz po različnih populacijskih kategorijah in skupinah; podatki o gibanju in strukturi prejemnikov denarnih transferjev in nekaterih subvencij, odvisnih od materialnega položaj posameznikov in družin) kot na kvalitativnih podatkih (pridobljenih z razpravami v fokusnih skupinah in intervjujih s predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij, ki neposredno nudijo pomoč in podporo posameznikom iz ranljivih skupin), pogosto pa vključuje tudi ocene centrov za socialno delo in ugotovitve študij, raziskav in poročil drugih institucij iz Slovenije in tujine.

Pred leti smo dvakrat (v letih 2009 in 2015) izvedli študijo o revščini in socialni izključenosti s fokusom na družinah z otroki. Obe študiji sta zajeli različna področja in vidike življenja družin z otroki, katere razpolagajo z nizkimi (ali zelo nizkimi) dohodki, upoštevani pa so bili tako materialni kot nematerialni vidiki revščine.

Ena od posebej ranljivih in marginaliziranih skupin so brezdomne osebe oziroma osebe z izkušnjo brezdomstva. V večini evropskih držav število brezdomnih oseb narašča, hkrati pa tako na ravni EU kot v posameznih državah EU narašča pozornost, namenjena problematiki brezdomstva. IRSSV je v preteklih letih sodeloval v edinih dveh nacionalnih študijah na tem področju, in sicer v študiji z naslovom Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji, ki je bila izvedena pred dobrim desetletjem, ter v raziskavi Brezdomstvo v Sloveniji: obseg, značilnosti in stališča, ki je potekala v obdobju od leta 2020 do leta 2023. V letih 2024 – 2025 je IRSSV nudil strokovno podporo MDDSZ pri konceptualni zastavitvi in vsebinski pripravi nacionalne Strategije za preprečevanje in končanje brezdomstva v Sloveniji 2025–2035.

V obdobju izvajanja pilotnega projekta socialna aktivacija, večinsko sofinanciranega iz sredstev Evropskega socialnega sklada (v okviru Operativnega plana za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014 – 2020; nosilec projekta je bilo MDDSZ), ki je naslavljal ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov socialnih pomoči z različnimi kompleksnimi izzivi in težavami ter ženske iz marginaliziranih družbenih skupin (priseljenke iz drugih kulturnih okolij, Rominje), smo na IRSSV (po pogodbi z MDDSZ) opravljali spremljanje in oceno izvajanja projekta in programov socialne aktivacije, predvsem z vidika učinkov na vključene posameznike in na ciljne skupine. V tem okviru je nastalo več poročil, ki so dostopna na spletni strani IRSSV.

Znotraj področja oseb z različnimi ovirami obravnavamo naslednja podpodročja:

  • Socialni položaj v Sloveniji
  • Revščina in socialna izključenost družin z otroki
  • Brezdomstvo
  • Socialna aktivacija
  • Drugo / pretekli projekti (Civicus, evalvacija leta boja proti revščini ipd.)
Projekt Na fotografiji je osredotočena oseba, ki sedi na ulici na pručki, oblečeni v vrečko. Obraz ima pokrit z rdečo kapo, pred njo je nejasen napis - izgleda kot da gre za brezdomno osebo, ki prosi na ulici. V ozadju so ljudje, ki se premikajo po mestu.

Brezdomstvo v Sloveniji

Na fotografiji je osredotočena oseba, ki sedi na ulici na pručki, oblečeni v vrečko. Obraz ima pokrit z rdečo kapo, pred njo je nejasen napis - izgleda kot da gre za brezdomno osebo, ki prosi na ulici. V ozadju so ljudje, ki se premikajo po mestu.
Projekt Logotip: CIVICUS.

Raziskava indeks civilne družbe

Logotip: CIVICUS.
2024 – Socialni položaj v Sloveniji 2022-2023 2010 – Raziskava indeks civilne družbe – Vpliv civilne družbe na mladinske politike 2010 – Raziskava indeks civilne družbe – Odnos med organizacijami civilne družbe in državo 2010 – Raziskava indeks civilne družbe – Obseg, struktura in vloga/funkcija slovenskih civilno-družbenih organizacij 2010 – Raziskava indeks civilne družbe – Končno poročilo 2010 – Raziskava indeks civilne družbe – Akcijski načrt 2011 – Revščina in socialna izključenost enostarševskih družin 2010 – Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji 2010 – Civicus civil society Slovenia index – Policy action brief draft 2010 – Civicus civil society Slovenia index – Draft report 2010 – Spremljanje in ocenjevanje izvajanja Nacionalnega programa aktivnosti Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2014 – Evalvacija programa Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo 2009 – Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki – Materialni in nematerialni obraz revščine 2015 – Podlage za pripravo in zagon programov socialne aktivacije 2015 – Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki – Materialni in nematerialni obraz revščine 2017 – Integrated delivery of social services aiming at the activation of minimum income recipients in the labour market – Country study Slovenia 2018 – Spremljanje in ocena poteka vzpostavitve sistema socialne aktivacije – prvo vmesno poročilo 2019 – Uporabniki o socialni aktivaciji: pogledi in izkušnje – tretje vmesno poročilo 2022 – Socialni položaj v Sloveniji 2020–2021 2021 – Socialni položaj v Sloveniji 2019–2020 2020 – Socialni položaj v Sloveniji 2018–2019 2019 – Socialni položaj v Sloveniji 2017–2018 2018 – Socialni položaj v Sloveniji 2016–2017 2017 – Socialni položaj v Sloveniji 2015–2016 2016 – Socialni položaj v Sloveniji 2014–2015 2015 – Socialni položaj v Sloveniji 2013–2014 2019 – Programi socialne aktivacije – izkušnje izvajalskih organizacij in značilnosti uporabnikov – drugo vmesno poročilo 2020 – Izkušnje in pogledi koordinatork, kontaktnih oseb na CSD in UD ter izvajalcev programov na socialno aktivacijo po zaključenih programih prvih štirih javnih razpisov – četrto vmesno poročilo 2019 – Izvajanje socialne aktivacije v obdobju od začetka leta 2017 do konca leta 2019: ugotovitve in priporočila